HIPOKRAT JE BIL KUHAR – Ivan Soče

Ena največjih zablod v zgodovini človeštva je, da je zdravje odvisno od zdravstvenega sistema!

Naše zdravje je naša skrb, bolezen je za druge le dober posel. Naučimo se postaviti zase in delati koristne stvari, ki nas osrečujejo! Knjiga Hipokrat je bil kuhar je popoln vodnik za odlično telesno in duševno zdravje ter dolgo življenje!

  • Kaj so resnični vzroki bolezni, kako bolezni lahko sami preprečimo, ustavimo napredovanje in celo pozdravimo
  • Osupljivi dokazi o neučinkovitosti sodobne in alternativne medicine
  • Strašljivi dokazi o farmacevtskih, medicinskih in prehranskih lažeh in prevarah
  • Zakaj zdravje in srečo zaupamo tistim, ki skrbijo za svoje dobičke
  • Katere so večne resnice za doseganje odličnega telesnega in duševnega zdravja

Ivan Soče: HIPOKRAT JE BIL KUHAR

Število strani: 519 – Format: 17 x 23,5 cm – Vezava: trda

Redna cena knjige: 29,80 €

Akcijska cena knjige: 23,84 € (20 % popust)

Najnižja cena v zadnjih 30 dneh: 23,84 €

  • Plačilo se izvede po predračunu. Poštnina je brezplačna.
  • Za naročilo knjige kliknite na spodnji gumb in izpolnite naročilnico.

Iz knjige boste spoznali:

  • zakaj smo takšni, kot smo, zakaj verjamemo v kar verjamemo, zakaj in kako lahko spreminjamo svoja prepričanja in svoje navade, ki upravljajo z našim življenjem;
  • zakaj najpogosteje zbolevamo, kako bolezni preprečiti in pozdraviti, ustaviti ali vsaj močno upočasniti njihovo napredovanje;
  • kaj lahko pričakujemo od sodobne in kaj od alternativne medicine;
  • s kakšnimi metodami manipulacije prirejajo prehranske resnice in kaj so neizpodbitni dokazi nevtralne znanosti o hrani in njenem vplivu na zdravje;
  • kako drugi dejavniki (stres, telesna dejavnost, misli in čustva, oblačila in drugo) vplivajo na naše zdravje;
  • kako vse te informacije uporabiti za boljšo skrb zase in za svoje zdravje.

Nobena druga knjiga ne ponuja toliko celovitih, verodostojnih informacij, podkrepljenih z obilico znanstvenih dokazov najuglednejših znanstvenikov našega časa.

Na začetku spoznamo, zakaj smo takšni, kot smo, kdo nas je “programiral” ter kdo zdaj nadzira naš um in kako. Izvemo, zakaj je občutek nemoči, nesposobnosti, nevrednosti le občutek in ne dejansko stanje. Vredni smo veliko več in zmoremo veliko več.

Neznanje, nezdrava navezanost in nesprejemanje so glavni vzroki zbolevanja. Šele takrat, ko se umsko osvobodimo, spoznamo, kakšne neverjetne moči imamo, in začnemo iskati prave informacije, se osvobodimo prepričanj in navad, ki omejujejo našo svobodo in ogrožajo naše zdravje.

Ko postanemo prepričani, da lahko z novimi informacijami kaj spremenimo, jih začnemo iskati. Takrat spoznamo resnično nemoč in moč farmacevtske in alternativne medicine. Spoznamo, da v državah, kjer veliko vlagajo v zdravstvo, državljani niso nič bolj zdravi. Naša bolezen je za “varuhe zdravja” le dober posel. V knjigi boste našli osupljive podatke o lažeh in prevarah farmacevtsko-medicinske in prehranske industrije.

Ko imamo vedenje o tem, da nismo nemočni in da lahko sami skrbimo zase, da ne moremo pričakovati velikih koristi od drugih, se lahko naučimo, kako varovati svoje zdravje in kako najhitreje ozdraveti, če že zbolimo. Pri tem je hrana odločilnega pomena. V knjigi je natančno opisano, katera hrana prispeva k našemu zdravju in kako to hrano pripravljati.

Zdravje ni odvisno zgolj od hrane, zato je v knjigi veliko prostora namenjenega premagovanju stresa, telesni aktivnosti, vplivom okolja (stanovanje, oblačila …).

Zakaj bi bil Hipokrat kuhar?

HIPOKRAT JE BIL KUHAR – malo nenavaden, provokativen naslov želi opozoriti na dejstvo, da je sodobna farmacevtska medicina svetlobna leta stran od svojega “očeta”, kot Hipokrata pogosto imenujejo in mu prisegajo.

Največja Hipokratova zasluga, njegov zgodovinski prispevek, je vzpostavitev medicine, ki ni temeljila na religiji, misticizmu, magiji ali zatekanju k vračem.

Pred Hipokratom so verjeli, da bolezni povzročajo zli duhovi, ki so jih odganjali vrači. Sedanja medicina se nekako vrača v predhipokratovsko obdobje, vendar s sodobnim farmacevtskim misticizmom, medicinsko religijo in vrači v belem, ki jih tako ponižno in prestrašeno imenujemo “bogovi v belem”.

Hipokratova medicina je utemeljena na skrbi za človeka – bolnika in ne za njegove posamezne prizadete organe. Bolj kot diagnoza ga je zanimala prognoza bolezni. Pri Hipokratu ni bilo posploševanja, ni bilo enakih zdravil za enake bolezni. Vsako zdravilo je bilo prilagojeno konkretnemu bolniku glede na njegovo konstitucijo, temperament, stanje celotnega organizma.

Bolezen (z izjemo poškodb) je razumel kot naravni odziv organizma na različna neravnovesja, zato je z naravnimi sredstvi pomagal vzpostaviti zdravo ravnovesje, ko se lahko človek sam pozdravi. Neravnovesja naj bi se najizraziteje kazala pri štirih telesnih tekočinah (kri, žolč, črni žolč in sluz) in naj bi bila neposredna posledica prehrane.

Naravno je, da so te tekočine v ravnovesju (pepsis), njihovo neravnovesje (dyscrasia) je povzročalo bolezen, ki je napredovala do kritične točke (crisis), na kateri se je odločalo, ali bo bolezen premagala bolnika ali obratno. Naravne procese doseganja ravnovesja, ki so premagali bolezen, je imenoval ozdravitvena moč narave (vis medicatrix naturae).

Hipokrat je bil zdravnik z izjemno visokimi etičnimi normami. Njegovo osnovno vodilo so bile koristi in dobrobiti bolnika. Koncept etičnih norm se je, vsaj na manifestativni ravni, obdržal do danes. Podrobno je predpisoval vedenje in celo oblačenje zdravnikov, da bi čim bolj služili bolniku. Njegovo vrhunsko načelo pri zdravljenju je bilo: predvsem ne škoditi (primum non nocere). Ne narediti nič je bilo po Hipokratovem prepričanju tudi zdravilo.

Besedilo Hipokratove zaprisege je seveda zastarelo, neuporabno, tako da ne razumem njenega praktičnega pomena.

Morda je besedilo aktualno v dveh točkah, in sicer:

  • da bom dietična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v prid bolnikov ter odvračal od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno;
  • da bom svoje življenje in vedo svojo varoval vseskozi neomadeževano in pošteno,

a glej ga zlomka, ravno pri teh etičnih normah se danes zdravniki najpogosteje pregrešijo.

Sodobni zdravniki o dietetiki ne vedo veliko, kaj šele, da bi jo uporabljali v prid bolnikov, katerih tudi ne odvračajo od vsega, “kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno”. O omadeževanosti in nepoštenosti številnih farmacevtskih zdravnikov je napisanih veliko knjig, spisanih veliko sodnih spisov in tej temi sem posvetil dobršen del pričujoče knjige.

Hipokrat je razumel, da je večina bolezni posledica načina življenja, predvsem prehrane. Kdor ne razume hrane, ta ne razume bolezni, je trdil. Njegov nasvet: hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana je menda ena največkrat citiranih izjav s figo v žepu. Zdravila, ki jih uporabljajo sodobni zdravniki, prihajajo s tekočih trakov v dobiček zagledane farmacevtske industrije, ki ji niso tuje najpodlejše metode zavajanja zdravnikov, bolnikov in državnih regulatorjev. Toda omenjeni nasvet o hrani kot zdravilu je še kako uporaben za nas v vsakdanjem življenju.

Sodobni zdravniki bi se morali odpovedati Hipokratu (on se jim ne more) in kot svojega “očeta” slaviti nekega drugega Grka, ki je živel približno 700 let kasneje. Za razliko od Hipokrata, ki je zagovarjal individualno obravnavo vsakega posameznega bolnika, je bil ta gospod prepričan, da je treba pripraviti zdravilo v natančnih odmerkih, ki bi vedno enako delovalo pri različnih bolnikih. Pripravljal je zapleteno sestavljena zdravila, pripravljena po natančnih recepturah po načelu, da zdravilo deluje proti bolezni. Postavil je temelje sodobne alopatske medicine.

Njegovo zdravilo teriak je sestavljalo 70 različnih substanc in se je uporabljalo celo do 18. stoletja. Temu gospodu je bilo ime Galen in v njegovo čast se farmacevtski obrati po celem svetu, v katerih proizvajajo zdravila v manjših serijah, imenujejo – galenski laboratoriji. Prav iz galenskih laboratorijev so zrasle velike farmacevtske multinacionalke.

Dosledno zgodovinskemu izročilu bi bilo, da bi današnji zdravniki za svojega “očeta” vzeli Galena, medtem ko bi Hipokrata prevzeli zdravojedski kuharji, ki bi prisegali, da bodo dietična načela po svoji vesti in vednosti uporabljali v prid ljudi ter odvračali od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno, kar pomeni, da ne bi pripravljali hrane, ki bi utegnila biti škodljiva in nevarna.

Hipokrat ni oče sodobne medicine. Naj zdravila ostanejo v lekarni, če le lahko zdravite s hrano, je bila Hipokratova zapoved, ki jo farmacevtski zdravniki ne smejo spoštovati. Spoštujejo jo lahko le kuharji.

Današnji zdravniki skrajno podcenjujejo vpliv prehrane in bi vsakega, ki bi zdravil s hrano, izključili iz zdravniške zbornice, mu odvzeli licenco in prepovedali opravljati poklic zdravnika. Če bi Hipokrat živel danes in bi želel zdraviti s hrano, bi moral biti kuhar. Že iz njegovih časov je znano dejstvo, da na naše zdravje bolj kot zdravila vpliva hrana, zato bi bil Hipokrat s ponosom in veseljem – kuhar.

IZ UVODA

Zdravi so bogatejši od bogatih

Če berete to knjigo, pomeni, da vas zdravje zanima, in interes je pomemben prvi korak k spremembam. Spoznali boste usodno razliko med zdravjem in zdravljenjem, med skrbjo za zdravje in skrbjo za bolezen, med tistim, kar zdravstveni sistem za vas lahko stori, in tistim, kar lahko naredite sami. Spoznali boste, da ste edina oseba na tem svetu, ki je resnično odgovorna za svoje zdravje, in da za svoje zdravje lahko naredite več kot vsi drugi skupaj.

Skrbeti za odlično zdravje in dolgo življenje ni težko, ni zahtevno, ni drago. Le spremeniti je treba lastna prepričanja in navade, to pa je, priznam, težko, zato vam v knjigi ponujam številne rešitve. Vse je težko, dokler ne postane lahko! Razen bolezni, ki postaja vedno težja in težja in težja …

Zdravih ljudi ni več. Zdravje ne obstaja oziroma obstaja le kot iluzija, kot fikcija.

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravje kot “stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje, celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt”.

Takšno definicijo smo sprejeli, jo učimo v šolah in promoviramo v družbi in po takšni definiciji smo vsi bolni ali zgolj navidezno zdravi. Vsi smo bolni, le da nekateri tega ne vedo. Družba je postala kolektivni pacient.

Tako kot smo zdravje zamenjali za zdravljenje, smo koristno hrano zamenjali za varno hrano. Država skrbi, da je na trgovskih policah varna hrana (kar ji pogosto ne uspeva), medtem ko proizvajalci stremijo k temu, da je hrana okusna in hitro pripravljena. To, da zaradi tega najpogosteje zbolevamo, ne skrbi nikogar. Če je še logično in naravno, da imata farmacevtsko-medicinska in prehranska industrija od tega velike dobičke, da vladarje zanimata moč in denar, je nenaravno, da to ne skrbi nas državljanov, ki vse to plačujemo.

Ustvarili smo navidezno blaginjo, ki nam siromaši in uničuje življenje. Zadovoljni smo na suhem in toplem, brez vojn in drugih strahot, siti in napiti, presrečni, ker lahko na velikih televizorjih gledamo ‘žajfaste’ nadaljevanke, šport, poročila o nesrečah drugih in reklame. Odtujeni od narave, drugih in samih sebe množično zbolevamo za boleznimi, katerih skupni vzrok je “sodobno življenje”. Mednje uvrščamo prehranske bolezni (to so skoraj vse kronične bolezni), stres, depresijo in druge oblike duševnega trpljenja.

Vprašanje vseh vprašanj je, zakaj na vse to pristajamo.

  • Zakaj vztrajamo pri slabem, čeprav vemo, da bo še slabše? Zakaj imamo občutek nemoči, zakaj dovolimo, da nas spreminjajo v počepnike, in zakaj pri vsem tem celo uživamo?
  • Zakaj se problemov osebnega zdravja lotevamo, šele ko zbolimo, in to najpogosteje z odpravljanjem simptomov, namesto da bi poiskali prave razloge za zbolevanje in jih začeli odpravljati?
  • Zakaj zaupamo nekomu, ki dokazano ni vreden zaupanja, zakaj verjamemo nekomu in v nekaj, če vemo, da nas bo najverjetneje izneveril ali da ne more izpolniti obljube?

Odgovori na ta in podobna vprašanja so ključ za razumevanje, kako deluje ta svet, zato sem veliko prostora v knjigi namenil prav omenjenim temam. Brez razumevanja, zakaj svet vidimo, kot ga vidimo, zakaj smo takšni, kot smo, zakaj funkcioniramo, tako kot funkcioniramo, zakaj in kako smo zasužnjeni z obstoječimi prepričanji in navadami, ne moremo spreminjati samih sebe, še manj pa sveta. Če ne zmoremo spreminjanja, so vse informacije odveč, razen tistih, ki potrjujejo, da imamo prav, vendar te ne prispevajo k osebni rasti, iskanju zdravja, sreče in smisla življenja. Prvi del knjige, v katerem pišem o tem, je torej ključen.

Šele takrat, ko spoznamo, da smo takšni, kot smo, zato, ker so nas mnogi vplivni ljudje v našem življenju od rojstva naprej programirali, določali naše vedenjske vzorce in sistem vrednot, se lahko sami prevzgojimo in reprogramiramo. Lahko bi bili bistveno drugačni, če bi živeli pri drugih starših v drugem okolju. Lahko spreminjamo svoja prepričanja in navade, če vemo, da smo tega sposobni in vredni. Šele na tej podlagi lahko zraste potrebna motiviranost in spreminjanje.

Šele ko smo pripravljeni videti svet drugače, spregledamo, da velika medicina niti ni velika, da ne zna pozdraviti nobene kronične bolezni, da je popolnoma odvisna do farmacije, farmacija pa od naše bolezni. Resnici, kakšna je sodobna medicina, kaj resnično dobro dela, kje se dela, da dobro dela, in kje dela škodo, je posvečeno poglavje o nemoči medicine.

Moj namen je en sam: da se znebimo iluzije o vsemogočni medicini – da dobro skrbi za naše zdravje in zdravi vse bolezni; če jih ne zdaj, pa jih bo zagotovo v prihodnosti. Ta iluzija je pogubna za posameznika in skupnost.

Z enakim namenom opisujem delovanje farmacevtskih tovarn. Znebiti se moramo iluzije, da zdravje prihaja z njihovih tekočih trakov, spoznati moramo mafijske metode njihovega delovanja, strahovitega vpliva na medicino, medije in politiko.

Spoznati moramo, da sodobna farmacevtska medicina povzroča veliko smrti, pohabljenj in bolezni.

Ne opisujem resnično velikih dosežkov sodobne medicine, ker to vsak dan počnejo drugi, ki pa o neuspehih govorijo kot o naključnih napakah ali spodrsljajih. Želim, da bi videli celotno sliko. Včasih je treba kakšen detajl na tej sliki prikazati črno-belo, saj tako lažje uzremo bistvo, kot če vse gledamo v številnih odtenkih sive.

Izjemno spoštujem zdravniški poklic, občudujem predanost bolnikom, cenim velike dosežke na številnih področjih, a vendar ne morem mimo dejstva, da temna stran medicine in farmacije pogosto ostaja neosvetljena in da se vztrajno povečuje in nas ogroža.

Znanstveniki, strokovnjaki in laiki vemo, da je naše zdravje pretežno odvisno od načina življenja, predvsem od hrane. Ocene, ali je to 75 ali 90 %, so nepomembne. Noben dejavnik zdravja ne vpliva na naše zdravje tako mogočno in tako množično kakor hrana. Če je to tako jasno, zakaj se o tem ne učijo na medicinskih ali farmacevtskih fakultetah? Tako kot jim zaupamo v primeru zdravil, jim zaupamo tudi pri prehranjevanju, a oni o tem ne vedo veliko. Njihove informacije so enake zapisanemu v uradnih smernicah zdravega prehranjevanja, katerih posledice vidimo na vsakem koraku in zaradi katerih imamo premalo zdravnikov in premalo bolnišnic.

Kako je možno, da imamo o nečem, kar tako usodno vpliva na naše zdravje, tako malo znanja, toliko nasprotujočih si informacij, izsledkov znanstvenih raziskav, strokovnih priporočil. Kdo ustvarja to zmedo in komu koristi?

Ko sem avtorja neke svetovne uspešnice povprašal, ali obstajajo kakšna novejša dognanja, rezultati kakšnih novih raziskav, je prepričljivo odgovoril: “The truth is immortal!” (“Resnica je nesmrtna!”)

Katera resnica je nesmrtna? Kdo ima zmeraj prav? Zelo sem se trudil dokopati do teh resnic, ki vam jih posredujem v pričujoči knjigi. Skupek teh večnih prehranskih resnic sem poimenoval zdravojedstvo. Za lažji prehod na zdravojedstvo sem napisal tudi Zdravojedski praktikum, s pomočjo katerega se boste zlahka sami naučili pripravljati na stotine različnih jedi.

Toda zdravje ni odvisno zgolj od hrane, zato sem dodal še nekaj svojih pogledov na stres, telesno aktivnost, duhovnost ipd.

Na tako velik projekt, kot je ta knjiga, bi bila ponosna tudi številčnejša ekipa ljudi, kaj šele en sam avtor. Tudi jaz mu ne bi bil kos brez izdatne pomoči sina Lea, žene Slavice, sestre Melite in prijatelja Marina ter drugih, ki so prispevali, da je ta knjiga še boljša. Njim gredo zasluge za veliko dobrega v njej, odgovornost za vse napisano pa je izključno moja.

O AVTORJU KNJIGE

ivan-soce
Ivan Soče

Ivan Soče je publicist, podjetnik, govornik, založnik, bloger in borec za bolj zdrav način življenja. O sebi se rad pošali, da je dovolj star za nekaj znanja in modrosti ter dovolj mlad, da se še z veseljem uči in informacije posreduje drugim. Piše že od nekdaj: pisal je novinarske prispevke za radio in časopis, bil je tudi urednik študentskega časopisa Katedra.

Kot študent je napisal knjižico »Za samoupravno univerzo«, pozneje pa knjigo »Življenje je lahko še lepše«. Od nekdaj je in še vedno bo objavljal prispevke v raznih časopisih in revijah. Pisanje je namreč zanj način, da si izostri pogled na neko temo, da problem pogleda globlje in celoviteje.

Ivan Soče je avtor več kot 100 poljudnih strokovnih člankov s področja zdravja in hrane, ki so bili objavljeni v številnih časopisih in revijah. Med članki je kar nekaj javnih (protestnih) pisem ministrstvu za zdravje, za šolstvo, zdravniški organizaciji in tudi veliko polemičnih člankov.

Razen skromnih avtorskih honorarjev, katerim se je pogosto odpovedoval, od tega pisanja ni imel nobene materialne koristi. Ker je materialno preskrbljen in finančno popolnoma neodvisen od pisanja, Ivanu ni treba pisati tistega, kar ljudem ugaja in kar radi berejo, temveč napiše resnična dejstva o zdravju, ki marsikomu niso všeč, saj so pogosto spregledana, utišana in zamolčana.

KAZALO VSEBINE

O avtorju: Prinašalec dobrih novic
Zakaj bi bil Hipokrat kuhar?
Predgovor
Uvod
I. DEL: ZASUŽNJENI UM
1. poglavje: Zasužnjeni um
II. DEL: ZAKAJ ZBOLIMO?
2. poglavje: Zakaj zbolimo?
III. DEL: (NE)MOČ VELIKE MEDICINE
3. poglavje: Farmacevtsko-medicinska Nemezis
4. poglavje: Prodana farmacija
5. poglavje: Farmacevtske raziskave
6. poglavje: Ali zdravila zdravijo?
7. poglavje: Nepotrebna in neuporabljena zdravila
8. poglavje: Prodana medicina
9. poglavje: Psihiatrizacija družbe
10. poglavje: Kako izbrati in uporabiti zdravnika?
IV. DEL: (NE)MOČ ALTERNATIVNE MEDICINE
11. poglavje: (Ne)moč alternativne medicine
V. DEL: NEPRAVIČNA ZDRAVSTVENA SOLIDARNOST
12. poglavje: Nepravična zdravstvena solidarnost
VI. DEL: PREHRANSKA MEDICINA
13. poglavje: Kaj smo jedli in kaj jemo
14. poglavje: Prehranski zločini
15. poglavje: Prehranske ideologije in prakse
16. poglavje: Makrohranila
17. poglavje: Mikrohranila
18. poglavje: Hiatusna hernija – mati vseh bolezni?
19. poglavje: Zasvojenost s hrano in hranjenjem
VII. DEL: PREHRANSKA MEDICINA – ZDRAVOJEDSTVO
20. poglavje: Se je kdo naveličal biti bolan?
21. poglavje: Prehranski miti
22. poglavje: Vegetarijanstvo in veganstvo nista zdravojedstvo
23. poglavje: Zdravojedstvo
24. poglavje: Etičnost zdravojedstva
25. poglavje: Praktikum zdravojedstva
26. poglavje: Drugi dejavniki zdravja
Literatura

Delite naprej ...
E-knjigarna.si
E-knjigarna.si

Branje nas bogati ...