AKCIJA! KNJIGE

SERVIS ZA POPRAVILO POKVARJENIH ŽARNIC – Dragana Smolnikar

Knjiga je namenjena vsakemu, ki čuti, da nima stika s sabo ali išče izhod iz kakršni koli bolečine v življenju. Čeprav smo ljudje podobni žarnicam in je vsak svetloba zase in druge, vendar to pogosto pozabimo. Naš pogled je pogosto zamegljen z raznimi pogojenostmi, zaradi katere kot ljudska bitja trpimo.

Ta priročnik ponuja napotke za novo naravnanost, novo smer, ki nas pelje do našega bistva, kjer so skriti odgovori na vsa vprašanja in nahaja zdravilo za vsako bolečino – ljubezen in svetloba.

Dragana Smolnikar: SERVIS ZA POPRAVILO POKVARJENIH ŽARNIC

Število strani: 182 – Format: 17,6 x 25,0 cm – Vezava: mehka

Redna cena knjige: 19,50 €

Akcijska cena knjige: 6,50 €
  • Stroški poštnine so že vključeni v ceno.
  • Za naročilo knjige kliknite na spodnji gumb in izpolnite naročilnico.
Kupim knjigo SERVIS ZA POPRAVILO POKVARJENIH ŽARNIC!
NEKAJ ODLOMKOV IZ KNJIGE

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Številna vprašanja, ki nas spremljajo v današnjem času, ponujajo možnost različnih, večplastnih in drugačnih odgovorov. Medtem ko iščemo svoje mesto pod soncem, se mimo nas nizajo različne ugotovitve. Stvari, ki so nam v nekem trenutku dane videti na en način, v drugem že sprejmejo drugačno obliko. Naša resničnost se spreminja iz hipa v hip.

Temu je priča ta knjiga, ki na praktičen in preprost način ponuja odkrivanje resnice in zavedanja – slednja se nahajata nikjer drugje kot v nas samih. S tem si upravičeno zasluži mesto priročnika za dušo in v vsakem trenutku pride prav, če tudi za hip pozabimo, kdo smo.

Odkrito soočanje s seboj skozi dinamična življenjska področja, torej od občutkov, seksualnosti, muško- ženskih odnosov, duhovnih tem, posebej prežetih z osebnimi izkušnjami, kakor tudi z izkušnjami drugih, za seboj pušča vtis, da je pot dozorevanja in duhovnega povzdigovanja steza, po kateri se koraka pogumno.

Ob prehodu iz enega stanja delovanja v drugo je Dragano čakal izziv prečkanja ozkega mostu prek razburkane reke; in takrat se je pred njo odprlo novo obzorje, novi vidiki; neizčrpen izvir energije, ki ne pozna meja, ki ne govori z jezikom večine in ki nam je pripravljen spregovoriti nam šele, ko ga uzremo in se mu prepustimo.

Dragana nam razkriva to točko, brez sprenevedanja nas provokativno in odločno spodbuja, da naj storimo enako; na vprašanja, ki nas dohitevajo – hoteli to ali ne –, moramo odgovore poiskati v lastnih neraziskanih globinah, v katerih so pravzaprav vsi odgovori skriti.

Priročnik, ki je pred nami, je vreden pozornosti, kajti ponuja napotke za novo naravnanost, novo smer, po kateri nikoli več nismo enaki. Nekaj v nas se vsaj za konček premakne, spreobrne, in že to je dovolj, da si zaželimo stopati po tej poti naprej in odkrivati neodkrite zaklade svojega notranjega bistva.

Recenzija: Maja Gojković

SPREMNA BESEDA

Dandanes velja za nujnost postavljati si vprašanja in iskati nanja psihološki utemeljene odgovore, odkrivati življenjske resnice, se posvečati sebi na ta in oni način…

Knjiga, ki jo imate pred seboj, pa v mnogočem odstopa od sedaj že ustoličenih in v nas precej globoko zakoreninjenih novodobnih prepričanj. Pravzaprav jih avtorica že v uvodnih straneh odvrže kot nepotrebne, še več, škodljive, kar, moram priznati, izzveni provokativno. Verjetno bo v marsikom izzvala tudi ogorčenje, a dovolite mi nasvet: naj raje prevlada radovednost.

Vprašanja, ki si jih Dragana Smolnikar zastavlja skozi zapisano, so namreč enaka vprašanjem, s katerimi se, kot že omenjeno, prej ali slej vsi ubadamo. So pa odgovori morda malce drugačni od pričakovanih. In vendar se v njih skriva, če smo jim le voljni prisluhniti, presenetljivo mnogo temeljnih resnic, pred katerimi si običajno radi zatiskamo oči – a jim, ko so nam ponujene na pladnju, preprosto ne moremo več obrniti hrbta, najsi je govora o vzgoji otrok, težavah v partnerskem odnosu in spolnosti, iskanju sreče, naglici, dojemanju okolice skozi oči lastnega ega … Seveda je na vsakem od nas, da te resnice razbere, prepozna in uporabi po lastni volji.

Osebno sem avtorici hvaležna za marsikatero dejstvo, ki me je, priznam, v določenem trenutku tudi prizadelo, me postavilo pred zrcalo boleče in ne ravno dobrodošle iskrenosti, me soočilo z zmotami in napakami, a reset privzgojenega in priučenega je pogosto dobrodošel – je temelj za biti in bivativ trenutku, v katerem živimo. Ozirati se nazaj ni smiselno, spremeniti ne moremo ničesar več, ravno tako ni smiselno živeti za jutri, kajti tega jutri potemtakem nikoli ne bo.

Tjaša Zorc Rupnik

UVOD

Ta, predvsem duhovit, naslov knjige, ki je pred vami, ni bil moja zamisel. Prijatelj, ki ga zelo spoštujem, Bratislav Stojanović iz Pančeva, mi je pred leti omenil, da bi želel napisati knjigo s takšnim naslovom. Nimam pojma, ali je takrat vedel, o čem bi pisal; tega vsekakor niti danes ne vem.

Po prvi knjigi, zbirki pesmi Ali iščeš sebe? (»Da li i ti tražiš sebe?« ), se je moje pisanje nadaljevalo. Imela sem okviren naslov za knjigo, ki je bila skoraj končana, zamisel o točno takem naslovu pa je ostala. Zato sem po zelo dolgem času stopila v stik s prijateljem, ki je sprejel botrstvo za novo knjigo. Vesela sem, da je temu tako. Bratislav me je opozoril na zelo pomembno resnico: ni pomembno to, kar drugi mislijo o nas, temveč je bistveno ostati predan sebi in tistemu, kar smo. Potrebovala sem še skoraj dvajset let, da sem to resnico zares usvojila, utrdila in jo živim; njeno seme pa je bilo posajeno takrat, zahvaljujoč prijatelju Bracu. Za to sem mu zelo hvaležna.

Zakaj Servis za popravilo pokvarjenih žarnic?

Če odštejem duhovitost tega naslova, ki na moj obraz vedno pričara nasmeh, se mi zdi, da je med človekom in žarnico velika podobnost. Na ta svet pridemo popolni, še vedno izpolnjeni z notranjo lučjo, z ohranjeno intuicijo, sijemo z ljubeznijo, odprtostjo in toplino, ki je zmožna osvetliti vsako bitje blizu nas. S pojavom ega pa se naša slika zelo hitro popolnoma spremeni. Nekje v naših globinah se zgodi napaka in ego s svojimi strahovi in sebičnostjo prevzame kontrolo. To, kar sledi, je vsem dobro znano: mislimo, da živimo, ampak to ni življenje!

Naša življenja postanejo podobna življenjem korakajočih mrličev, vodenih s strahovi, z željami, s spomini, z ideali in kdo ve, s čem še, samo ne z ljubeznijo, po kateri vsi obupno hrepenimo.

In kaj se zgodi, ko žarnica ugasne? Zdi se, da nič! Ne duha ne sluha ni več o energiji in svetlobi, ki jo je žarnica oddajala; konča nekje v smeteh. Ni popravila! Mogoče je, da se steklo reciklira in nekoč nekje nastanejo nove žarnice in predmeti, a ko se žarnica pokvari, v bistvu ne obstaja več.

Ljudje smo podobni žarnicam; vsak od nas je svetloba zase in za druge. Imamo enako stekleno zunanjost, telo, za katerega skrbimo, kot da je iz stekla, plašč pa vsak veter lahko odpihne. Identificiramo se s telesom, trudimo se ohraniti zdravo, mlado, lepo, privlačno zunanjost. Čeprav energijo za življenje dobivamo iz svoje notranjosti kot žarnica, se malokdo zaveda tega dejstva. V človeških globinah se skriva neomejen izvor energije in svetlobe, ki nima meja. Če nimamo stika s tem izvorom v sebi, smo preprosto pokvarjeni, poškodovani kot pregorela žarnica.

Tista tanka in nežna žica v žarnici se pretrga, v človeku pa jo pokrije gosta in temna megla njegovega lastnega uma, misli, emocij, pogojenih odzivov, verovanj … Kot tak človek ne živi, ampak vegetira.

Zdaj je že popolnoma jasno, da se ta knjiga ukvarja s človekovim notranjim stanjem.

Kako živeti in ne biti mrtev, kako s svojo notranjo lučjo odgnati temo, neprijetnosti, nezadovoljstva, nesreče, konflikte, bolezni, kako biti miren kljub nemiru v nas ali okrog nas, kaj povzroča pokvarjeno žarnico v človeku? Odgovore na ta vprašanja lahko bralec dobi in spozna, le če je pripravljen, da jih sliši s srcem ali sprejme z obema rokama.

Zavest in najgloblji občutek, da je v meni ves svet in da sem jaz v celem svetu, me niti za hip ne zapuščata. To je zame resnično, oprijemljivo in potrjeno!

Zato pišem in odkrito izražam svoje dileme, vprašanja, strahove, razmišljanja, težnje ali iskanja, zobčutkom, da vse to čutijo tudi drugi.Vse tisto njihovo lahko zveni drugače, se drugače poimenuje, ima drugačno oznako; kljub temu nam je skupno eno in isto.

Moja sreča ni le moja, širim jo v svet okrog sebe, tuja žalost pa je tudi moja.

Če bodo imele nekatere vrstice tukaj opisanih mojih na videz slučajnih in nepovezanih doživetij, opažanj in vpogledov moč vplivati, da kdo spozna lastno brezčasnost, izvor in svetlobo v sebi, bom vesela.

Tisti, ki bo začutil to istovetnost s pisateljico te knjige, ki je na videz nekdo drug, bo prejel potrebno pomoč za svoje duhovno osvobajanje in vedel bo, kako objeti svoje resnično bitje.

V zavedanju, da se poškodovanost človeške zavesti in dojemanj kljub vsemu lahko popravi, da se je človek sposoben spremeniti, in v upanju, da se bodo mnogi dotaknili sebe – in to naredili zdaj, v tem trenutku, brez odlašanja –, je nastala ta knjiga. Zavedam se, da je to nujnost in prioriteta v času, v katerem živimo; človeka namreč opogumljam pri samoopazovanju in odkrivanju svojega bistva; to je pot, ki vodi k prenehanju širjenja nasilja, ki uničuje naš planet.

Z MISLIMI ZAMEGLJEN POGLED

Ne vem, če je kar koli tako, kot se na prvi pogled zdi. Pravzaprav nič ni tako, kot je na videz. Naš lastni um je pravi virtuoz v ustvarjanju predstav. Vedno udejanja film, ki je podoben našim notranjim projekcijam. Misel nam ponuja vse mogoče, da bi se za nekaj oprijeli, navezali, da bi se z nečem poistovetili in čutili, da brez tega ne moremo živeti. Zelo preprosto nas prepriča, da je to naša manjkajoča polovica – in zlahka postanemo sužnji svojega prizadevanja, da to pridobimo in za tem obdržimo. Naš pogled na svet je s tem popolnoma zatemnjen in prekrit z debelo senco. Napor, kateremu se predamo, prinaša s seboj veliko bede, bolečin in trpljenja.

Vsak človek je edinstven, ko gre za njegovo zunanjost, poklicno usmerjenost, življenjski stil ali življenjske okoliščine, ime, nacionalnost, vero, ki ji pripada … Zdi se, da ima vsakdo posebne težave, ki so samo njegove. Tako menimo in ostajamo ločeni v lastni tragediji in nemoči, da izstopimo. Vendar smo na globljem nivoju obstoja vsi enaki, povezani, narejeni iz iste pene.

Smo priče astronomski rasti agresij, umorov, vojn, vse večji konfliktnosti povsod po svetu. Nepomembno je, kdo kako ali kje živi – v Ameriki, Evropi, Avstraliji … Nepomembno je, ali smo revni, situirani ali bogati, šolani ali popolnoma nepismeni. Vsak od nas se sooča z enakimi izzivi, enakimi občutki nemoči, enakimi strahovi in s skrbmi za prihodnost ali z žalostjo zaradi preteklosti. Tako naša lastna žalost ni le naša, ona se dotika vsega sveta okrog sebe; tako kot nas sreča drugih razveseli, pogreje in posveti naša srca, kot bi bila naša lastna.

Zdi se, da izhoda iz družbene, ekonomske, zlasti pa iz duhovne krize ni. Zdi se tudi, da se človeški razvoj preprosto prekinja, izhoda se niti ne vidi …

Toda mogoče se tako zdi samo na prvi pogled.

»Cilj človeške evolucije je, da človek prevlada materijo, da vse materialno postane duhovno in da se zaveda svojega obstoja.« – Marjan Ogorevc

V prvih civilizacijah je imel človek visoko duhovno ravnovesje; bil je jasnoviden, intuitiven, v kontaktu s svojo naravo. Ni bil razdeljen, duh je prevladoval nad telesom, ni imel potrebe iskati sebe. Z razvojem pa je človek vse bolj pozabljal na svoj izvor, svojo celovitost in se spuščal v materialno. S tem se je vse bolj potapljal v ločenost, delitev, razdeljenost razuma, ega. Intelekt, razum in egocentričnost so prevzeli človeka. Pojavljati se je začelo zlo; kar temu sledi, je vsem zelo dobro znano. Egocentrične aktivnosti, usmerjene k propadu, bodo spremljale človeka, dokler se duh znova ne izenači s telesom. Kot tak je človek nenehno iskal svojo manjkajočo polovico.

Torej, skrajni namen človeškega razvoja je, da človek ozavesti sebe, globoko notranjo razdeljenost, da to razume in se na novo poveže z izvorom obstoja v sebi.

Za različne ljudi je manjkajoča polovica različna in brez kakršne koli izjeme gre vsak človek skozi ta proces; vsak od nas izkusi trpljenje, bolečino, izgubo, dokler je poistoveten z fizičnim pogledom na obstoj. Če ne prej, se pred smrtjo pojavijo pomembna vprašanja:

»Kdo sem? Kaj sem? Kakšen je namen mojega obstoja? Od kod izviram? Kam grem? Ali obstaja kar koli onkraj tega vidnega telesa, ki ga imam? Ali je le trpljenje, napor, boj, bolečina z občasnimi trenutki radosti in veselja zares vse, kar obstaja na tem svetu?«

Prej ko slej se vsak od nas sooča s takimi in podobnimi vprašanji.

Sama lahko rečem, da ni bilo konca mojemu nenehnemu iskanju. Moje nezadovoljstvo z zunanjim svetom je bilo ogromno. Nisem uspela najti izhoda iz nesmisla; kljub mnogim zadovoljstvom in sreči. Nekim stvarem sem se vneto izogibala in nenehno težila k drugim, tako da mojemu notranjemu nemiru ni bilo videti konca vse do trenutka, dokler nisem spoznala, da sem sposobna opazovati sebe.

Zavedala sem se, da obstaja nekaj, kar opazuje mene, ki sem nezadovoljna, nesrečna oziroma tudi nasprono. Kot bi obstajali dve osebi v eni sami meni. Bilo je čudno, nenavadno in težko razumljivo. Vprašala sem se, kdo opazuje mene, ki nekaj doživljam? Odgovora nisem dobila, vendar je bilo dovolj za začetek mojega raziskovanja. Nekje v moji zavesti je bilo shranjeno dejstvo, da obstaja nekaj, kar gleda, je večje in bolj celovito od mene.

Trenutek, ko se nekaj takega ozavesti, je tisti, po katerem človek ni nikoli več isti.

Takrat se začne njegova počasnejša ali hitrejša notranja preobrazba. Pomembno je ne prezreti takšne ugotovitve, raziskovati jo z vseh strani in z odprtimi očmi spremljati vse, kar se v lastni notranjosti dogaja.

Samoopazovanje je zelo pomembna stvar v življenju.

Zdi se, da imajo ljudje s tem težave. Ne vem, kaj jim opazovanje sebe preprečuje. Morda lenoba, malomarnost, morda nezmožnost zavedati se pomembnosti tega ali odsotnost potrebe po tem.

Ko gre človeku v življenju vse kot po maslu in je zadovoljen, je razumljivo, da nima potrebe ali ne želi oditi iz te ustaljenosti, »koloteka«, varnosti, ki je pravzaprav še vedno negotovost. Vsak trenutek, če se tega zaveda ali ne, je v skrbeh, da tega, kar ima, ne izgubi. Takrat je bolj preprosto gledati in opazovati druge in se ukvarjati z njihovim zunanjim ali notranjim stanjem, reševati njihove težave …

Enako težko je opazovati sebe, če se identificiramo z vlogo žrtve, ko se zagozdimo v trdno mrežo samoobžalovanja, nemoči, ogorčenosti, zavidanja, ljubosumja… Življenje pa vedno ve, kaj je za nas najbolje, in nam ne pozabi ponuditi potrebnih izzivov in preizkušenj. Ko nas doleti popolnoma nepričakovana situacija, nesreča, izguba, ki smo se je bali, ko doživimo smrt, prešuštvo, izdajstvo ljubljenega bitja, ostanemo brez službe, materialnih dobrin, ko se bolezen udomači v telesu, takrat se morda ponuja zadnja možnost, da se soočimo s seboj.

Takrat smo najbolj odprti, najbolj pripravljeni videti vse, kar je skrito v nas, in lahko zaživimo življenje, osvobojeno vseh pogojenosti.

A zdi se, da najlažje občutimo potrebo po raziskovanju svoje notranjosti, kadar nesemo s seboj težko, močno in dolgotrajno trpljenje ter se javi občutek neznosne utrujenosti spričo duševne bolečine. Ugotovimo:

»Dovolj je bilo! Ne zmorem več tako!«

Običajno se je samo takrat naš jaz pripravljen predati, zato je trpljenje pravzaprav velik blagoslov. Žal pa ga zelo majhno število ljudi tudi izkoristi. Zdi se, da večina potrebuje situacijo, podobno smrti, da bi se predali in odvrgli orožje.

Ne vem, zakaj je temu tako. Zakaj se je zgodila – in se dogaja – razcepljenost v človeku, zakaj je in kako je nastal egoizem, z njim pa tudi neomejene manipulacije ega, ki povzročajo kaos povsod. A tako je in to je dejstvo!

Ne ukvarjam se več s tem, da izvem, zakaj je nekaj tako, kot je. Ni pomembno, zakaj se je nekaj zgodilo, ni pomemben vsak posamičen vzrok.

Bila so obdobja, ko sem nenehno iskala vzroke za vse, kar se mi v življenju dogaja. Tako sem bila nenehno v preteklosti in iz nje nisem mogla. Vedno sem bila nekje tam, pred tem, strah, da bom storila napako in povzročila škodo sebi ali svojim otrokom, me ni in ni zapuščal. Nisem bila mirna; nekaj je bilo s tem iskanjem vzrokov narobe, to sem čutila!

Veliko bolje je opazovati obstoječe, vidno, navzoče brez kakršnega koli premika v sebi.

Za to sta namreč potrebna iskrenost in ogromen pogum. Ključnega pomena je opazovati svoje misli, občutke, delovanje, odzive, verovanja, prepričanja …, le opazovati brez kakršne koli želje, da se kar koli spremeni. Samo tako je mogoče priti do svojega bistva. Samo tako je mogoče popraviti pokvarjeno žarnico v človeku, le tako je mogoče obnoviti zastoj energije v telesu in utrditi ravnovesje in življenjsko harmonijo.

Tisto, kar človeku jemlje notranji mir, je misel o nečem. Misel sama zase ni slaba. Ljudje znamo misliti, s tem se razlikujemo od drugih vrst; zaradi tega se je dogajal in se dogaja astronomski tehnološki napredek, ki lajša praktično življenje.

Vendar, ko gre za psihološko misel, torej tisto, ki se spominja, ki hrepeni po nečem, ki veruje, ki upa, ki želi, žaluje, hoče postati nekaj in k nečemu teži – tista misel je nezaželena in odvečna. Izginiti mora, če človek želi fizično, duhovno in duševno zdravje, če želi živeti svobodno, okrog sebe širiti ljubezen, dobroto in sočutje.

VEDNO POGLEJ MALO GLOBLJE, KAJTI NIČ NI TAKO, KOT SE ZDI. LASTNA MISEL TE VARA!

VSEBINA KNJIGE
  • Zahvala
  • Kazalo
  • Vprašanja in odgovori
  • Spremna beseda
  • Uvod
  • Dotakni se sebe
  • Z mislimi zamegljen pogled
  • Predstave o sebi in drugih
  • Odnosi, ki nas odražajo
  • Vpliv na potomstvo
  • Zatrta jeza
  • Zatrta jeza – zver, ki čaka!
  • Prenagljenost
  • Biti nekdo
  • Ljubezenski odnos
  • Seksualna energija
  • Nekaj o ženski emancipaciji
  • Srce ali razum?
  • Zakaj nas obišče bolezen?
  • Zbujeni!
  • Iščemo srečo, ne vedoč, da s tem vabimo nesrečo
  • Krivda
  • Kaj je za nas resnica o smrti, večnosti, bogu?
  • Resnica o bogu
  • Odvisnosti
  • Sence preteklosti
  • Hrepenjenje
  • Mistična rasvetljenost
  • Le ljubezen vidim
  • Namesto zaključka
  • Uporabljena in priporočena literatura
Dragana Smolnikar: SERVIS ZA POPRAVILO POKVARJENIH ŽARNIC

Število strani: 182 – Format: 17,6 x 25,0 cm – Vezava: mehka

Redna cena knjige: 19,50 €

Akcijska cena knjige: 6,50 €
  • Stroški poštnine so že vključeni v ceno.
  • Za naročilo knjige kliknite na spodnji gumb in izpolnite naročilnico.
Kupim knjigo SERVIS ZA POPRAVILO POKVARJENIH ŽARNIC!