ZGODBA, KI ŠE OTROKE POSADI NA VRT

Pred vami je zgodba, ki še otroke posadi na vrt. Vabi, da ob njej vzgajamo rastline in otroke.

Fižolček Klemen po dolgi zimi komaj čaka, da pokuka iz stare babičine skrinje in ponovno začuti sonce, zemljo ter vodo. Njegovo željo po dogodivščini uresniči deček Jure, ki želi oživiti zapuščeni vrt svoje pokojne babice. Skupaj postopoma uredita vrt, posejeta semena, opazujeta rastline in odkrivata, kako iz majhnega semena vzklije rastlina, iz katere z malce kuharskih spretnosti nastane najboljša, z ljubeznijo pridelana hrana.

Slikanica otrokom skozi zgodbo približa osnovne vrtnarske procese – od sejanja in kaljenja do kompostiranja, pobiranja pridelka in shranjevanja semen. Predstavi tudi različne vrste fižola, pomen lokalnih semen, opraševanje, naravne cikle ter osnove samooskrbe. Poseben poudarek namenja praktičnemu učenju, opazovanju narave in medgeneracijskemu prenosu znanja.

Knjiga vključuje mini vrtnarski priročnik, preproste recepte za jedi s fižolom, senzorično-motorično strateško igro Mlin ter številne uporabne informacije.

Odlomki iz knjige

»Več vrst nas bo, lepše bomo cveteli in več strokov imeli.«

»V vsakem semenu je kalček prihodnosti.«

»Babica je rekla, da si taki, ki rastejo najvišje, najbolj zapomnijo pot do sonca.«

»Kar posadimo in kakor za to skrbimo, to dobimo. Zato moraš svoj vrt negovati, Jure. Tega zelenega in tistega v srcu.«

»Kako globoko sejemo fižol? »Tako globoko, da fižolčki še lahko slišijo zvonove!«

»Juretova babica je govorila: »Bolj ga trgaš, več ga bo!«

»Dovolj imam tega dolgčasa! Želim si sonca! Vode! Zemlje! Fižolčki, potrebujemo vrt, kjer bomo lahko rasli. V svet grem!« je junaško vriskal.

»Voda! Zemlja! Zrak! Hura!«

»Več vrst nas bo, lepše bomo cveteli in več strokov imeli.«

»Ali veš, da v resnici obstaja fižol, ki mu je ime Klemen? Ima okusne stroke brez nitk, zato jemo celega in mu rečemo stročji fižol. Lahko pa ga pustimo dozoreti in skuhamo njegova okusna zrna sivorjave barve.«

»Prijateljem pa moramo včasih po fižolovi hrani povedati tudi uporaben pregovor: »Kdor ga zvoha, ta ga spoha!«

A nič hudega! Več fižola kot pojemo, manj jih »spohamo«.

Posebni sladkorji v fižolu so lahko prava pojedina za bakterije v našem črevesju. Če fižol uživamo poredko, bakterije ob prebavljanju sladkorjev sproščajo veliko plinov. Če pa ga uživamo pogosto, se bakterije prilagodijo in ob fižolu ne uganjajo več plinskih norčij.«

MNENJA O KNJIGI

»Fižolčka Klemena pregledujem z velikim veseljem. Širom sveta se biodinamiki zavzemamo za ohranjanje zdravja pogosto že zelo zastrupljene zemlje. Zelo obžalujemo, da je človek naravi vse bolj odtujen in da je znanje pridelovanja lastne zdrave hrane ljudem že pogosto tuje. Poceni, mnogokrat privlačna a običajno nezdrava trgovinska hrana nas je zaslepila. Čas je za temeljit razmislek, saj že kaže, da hrane za nas ne bo vedno moč drugje pridelati. Da le ne bi enkrat stali pred osiromašeno zemljo brez znanja, kako se lotiti! Zato je ohranjanje prvinskega znanja o pridelovanju svoje hrane danes temeljnega pomena. Približati vsaj delček tega znanja že otrokom, nujno tudi njihovim staršem, bi morala biti naša prvenstvena naloga. Veselim se širjenja opogumljajočih in res praktičnih informacij, ki jih »fižolčki« prinašajo. Naj vodi ta spodbuda k prvim poskusom na zemlji in k spoznanju, da so rastline živa bitja, ki z veseljem za nas obrodijo zdravo hrano, če z njimi sodelujemo in jih negujemo.« – Meta Vrhunc – pionirka biodinamike v Sloveniji, ustanoviteljica in voditeljica društva Ajda Vrzdenec

»Človek je del Narave.« Tolikokrat že zapisana in izrečena misel, da zveni kot ‘oguljena fraza’. Vendar težko najdemo globljo resnico. Pridelovalci hrane, ekološki še toliko bolj, se tega neizpodbitno zavedamo. Narava je tako globoko zasidrana v sleherno bitje, v vse nas, da je ni mogoče iztrgati z nobenimi manipulacijami, niti z največjo silo. Lahko pozabiš nanjo, ignoriraš njene zakone, ampak Ona je še vedno v tebi. In vedno bo. Ne moreš izgubiti neločljivega dela sebe. V tvojih globinah potrpežljivo čaka, da se prebudiš. Noben zaklad ni vreden toliko, kot je vredno tvoje prebujenje. Pravljica o fižolčku in dečku, ki jima v sodelovanju uspe oživiti ne le babičin vrt, temveč še celo sivo mesto, je dragocena budnica. Ima moč prebuditi mladi in najmlajši rod k zavedanju, da smo del večje celote. Da smo tukaj, da zrastemo v močne in mogočne ljudi. Da bomo lahko prejemali darove Narave z zavestno hvaležnostjo in podarjali svoje darove naprej z radostjo v srcu in z globoko odgovornostjo. Kot to s pristnim in prvinskim navdušenjem počneta pravljična junaka – fižolček Klemen in deček Jure.« – Zvonko Pukšič – pionir ekološkega kmetovanja v Sloveniji, ustanovitelj posestva Moja Biodežela

»Knjiga nas preko simpatične zgodbe o fižolčku Klemenu in njegovem otroškem prijatelju Juretu popelje v svet fižola iz različnih vidikov – od gojenja do receptov in zanimivih ustvarjalnih idej. Najbolj sta mi všeč predstavitev različnih sort fižola ter ideja za postavitev fižološotorčka, celo na balkonu. Ilustracije pa so preprosto čudovite in me spomnijo na to, kako mi je kot otroku zaigrala domišljija ob ilustriranih prizorih kmečkega in podeželskega življenja.« – Andreja Papež Kristanc – univ. dipl. biol., profesorica biologije, nabiralka, soustanoviteljica Zavoda za uporabno botaniko Divji vrt ter avtorica knjige Zeliščar na sprehodu

O AVTORICAH

Biba Jamnik Vidic je biologinja in novinarka. Delala je v več uredništvih televizijske hiše Pop TV, bila pa je tudi prva urednica spletnih portalov Vizita, Bibaleze in Zadovoljna. Sodelovala je tudi pri nastanku spletnega portala Dom in vrt. Ljubezen do narave, vrtnarjenja in domače hrane jo spremlja že od otroštva. Leta 2008 je izdala roman V (v)etru, leta 2025 pa knjigo Strela z jasnega. Po njeni idejni zasnovi pa je nastal tudi dokumentarni film Triglav: pot odrešitve.

Andrejka Čufer je vsestranska umetnica, grafična oblikovalka, akademska kiparka in ilustratorka. Navdih črpa iz narave, rastlin in tradicionalnih motivov. Kot ljubiteljska vrtnarka se posveča tudi zbiranju avtohtonih rastlin, njene ilustracije pa otroke spodbujajo k opazovanju naravnih procesov in sveta okoli sebe.